Kdo je svoboden človek? Ali tisti, ki naredi vedno vse po svoji pameti, vzgibu in želji, ali tisti, ki upošteva sebe v okolju kot sestavni del ožje in širše družbe? Koliko je zavedanje vpetosti v družbene odnose, hkrati ovira za živeti svobodno življenje?

Iztočnice za današnje razmišljanje.

Svoboden človek je predvsem suveren. Zaveda se svoje svobode in prizna, da so meje njegove svobode omejene s svobodo drugih ljudi s katerimi je neposredno ali zgolj posredno v stiku. Danes je izjemno pomembno, da znamo spoštovati sebe, da sami sebe razumemo in da smo s samim seboj najboljši prijatelji.  Nekateri ljudje se sicer delno strinjajo s tem, a hkrati opozorijo, da je to sebičnost najvišje vrste. Videti najprej sebe in potem nikogar drugega, je kruto, nečloveško in neetično. Kako lahko združimo ti dve skrajnosti. Razmeroma preprosto. Ljudje smo na tem svetu zato, da zadovoljujemo svoje potrebe. Nihče ne more dihati, jesti, spati namesto nas. Če želimo biti nadihani, nahranjeni ali naspani, moramo to početi sami. Seveda imamo poleg biopolških, ljudje, tudi pishološke potrebe (po pripadnosti, moči, svobodi, zabavi). Kako lahko kakovostno zadovoljujemo psihološke potrebe? Edini način za kakovostno zadovoljevanje psiholoških potreb je v družbi, v odnosih z drugimi ljudmi. In v kakšnih odnosih naj bomo z ljudmi, če naj kakovostno zadovoljujemo svoje psihološke potrebe? Odgovor je le eden mogoč, v dobrih. Ljudem torej ne preostane drugega, če želijo imeti kakovostno zadovoljene potrebe, kakor, da skrbijo, da so z za njih pomembnimi ljudmi, v dobrih odnosih. Če želimo sebi dobro, hočeš nočeš, posredno naredimo veliko dobrega za druge ljudi. Tu se skriva pozitivna prihodnost človeštva. Egoizem se evolucijsko ne more povzdigniti v splošno filozofijo ali vedenje. Družbe v katerih vlada zaupanje so na dolgi rok uspešnejše od tistih, kjer si ljudje ne zaupajo. Kratkoročno pač žal ni vedno tako. Zato je okoli nas veliko trpljenja. Ni pa res, da slabo zmaga. Ej, končno dobra novica. Evolucijsko, dobro vedno zmaga nad slabim.

• Komentiraj

Komentarji

• 07.10.2011 11:23:22 Anonimen
  Slovenci bi se res morali naučiti, da bi se imeli radi in se bi spoštovali. Na tej osnovi bi lahko gradili tudi spoštovanje do drugih. Ućitelji krščanske vere so verjetno napačno interpretirali "skromnost" kot vrlino. Mnogim ljudem jo razumejo kot to, da si ne zaslužijo česa dobrega ali boljšega. Lp, Polona
  Odgovori

• 01.11.2010 16:09:49 Anonimen
  Aleksander, hvala za inspiracijo in motivacijo!
  Odgovori

• 15.10.2010 19:27:06 mitja
  Delaj dobro, tako dobro, da bo o tem vredno govoriti:)
  Odgovori

• 14.10.2010 20:54:12 M.
  Mitja, če je vaše vprašanje namenjeno meni, potem je moj odgovor ta, da je obračun s samim seboj v osnovi veliko težji kot obračun(avanje) z drugimi. Zato težko rečem, kako ljudi navdušiti, da bi aktivirali sami sebe.
  Verjamem pa v moč pozitivnega vzora. Zgledovanje po tistih posameznikih, ki jih cenim zaradi njihovih pozitivnih značajskih lastnosti in zaradi katerih si želim biti (še) boljša oseba. It is contagious. :)
  
  
  
  Odgovori

• 14.10.2010 09:14:26 M.
  Mislim, da je svoboden tisti človek, ki se v svoji koži počuti tako dobro, da zna sobivati z okoljem ne da bi pri tem moral pohoditi vse živo, kar mu pride na pot.
  Frustracije, strahovi in podobna psihološka navlaka nas zasužnjijo do te mere, da ne znamo več zdravo funkcionirati v medsebojnih odnosih.
  Naučiti se biti sam s sabo, razumeti sebe, biti sebi najboljši prijatelj, je po mojem mnenju vsekakor predpogoj za svobodo, ki jo omenjate, je pa tudi samo ena od veščin, ki se jih moramo kot ljudje naučiti.
  Odgovori

• 14.10.2010 17:53:34 mitja
  Kaj nas lahko vzpodbudi k obračunu s samim sabo, s psihološko navlako ki jo omenjate? Kako ljudi navdušiti, da bi aktivirali sami sebe? Kakšna ideja?
  Odgovori

Napiši komentar

Ime:

Email: ne obveščajobveščaj

Naslov komentarja:

Komentiraj:

Varnost

Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 Na Vrh

Komentarjev: 6

Powered by !JoomlaComment 4.0 beta2