|
Prispeval Ana Bernetič
|
|
torek, 25. januar 2011 ob 16:13 |
|
Po ugotovitvah mednarodne raziskave o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti (PISA), so slovenski učenci v bralnih sposobnostih pod povprečjem v primerjavi z ostalimi državami EU. Za primerjavo pa so se medtem nadpovprečno odrezali v matematični in naravoslovni pismenosti. Kaj je ključni vzrok za tak rezultat?
Kar 40 odstotkov slovenskih učencev je namreč odgovorilo, da v prostem času nikoli ne bere za zabavo. Kako torej učinkoviteje spodbujati bralno kulturo otrok in njihovih staršev? Branje "pravljice za lahko noč" (redno, večkrat na teden) je odlična priložnost razvijanja jezikovnih, komunikacijskih, kot tudi čustvenih sposobnosti predšolskega otroka. Iz tujine poznamo nekaj projektov na nacionalni ravni, ki so nastali z namenom promocije skupnega branja staršev in otrok (Reach Out and Read in Bookstart) ter delavnic za učenje bralnih veščin READ, ki jih izvajamo tudi v Sloveniji. To je program opismenjevanja, ki temelji na metodi izboljšanja bralnih veščin in komunikacijskih sposobnosti otrok, preko branja v prisotnosti psa oz branja za psa.
Branje je socialna izkušnja, zato ga morajo vedno spremljati pogovarjanje, ljubkovanje, šale, postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje. Posebej za starejše otroke najdragocenejša izkušnja pri branju ni branje samo, temveč pogovor, ki ga spodbudi knjiga.
Najbolj učinkovito rešitev za izboljšanje bralne pismenosti slovenskih otrok predstavlja spodbujanje večje zavzetosti staršev za skupno branje z otroki. Tovrstne aktivnosti lahko s strokovno pomočjo še dodatno podpremo z različnimi šolskimi ter izvenšolskimi dejavnostmi, ki ne bodo služile le kot pomoč, temveč kot vir motivacije za učenje bralnih veščin ter branja v prostem času.
|
Blog 
najboljšimi prijatelji... Lp. v.