Ni skrivnost, da pravljica daje otrokom občutek varnosti in pomaga odpraviti njihove "male" težave ter jim omogoča jasnejši pogled na dogodke iz sveta odraslih. Z zgodbo se otrok s kognitivnega vidika nauči komunicirati, razvija tako ustvarjalno, kot tudi verbalno izražanje čustev in občutkov. S pomočjo pravljice lahko otroci razvijajo pozitiven odnos do življenja in se že relativno zgodaj naučijo, da življenje prinaša nepredvidljive, pogosto tudi težavne situacije, ki pa jih je mogoče premagati. Otrok lahko tako gradi na svoji lastni osebni in kulturni identiteti.
Psihoedukacijske delavnice za predšolske otroke in bralne delavnice za učence 2. in 3. razredov, sem zasnovala in organizirala na podlagi individualnih potreb otrok, ki zajemajo razvijanje otrokove samozavesti, samoizražanje, socialne interakcije, razvoj empatije, ustvarjalnosti, razvijanje spomina, koncentracije, pozornosti, spoštovanja razlik ter razumevanja nekaterih socialnih razlik kot so: spoštovanje otrok s posebnimi potrebami, različnih vrst in velikosti družin, invalidnosti, pravilnem ravnanju z živalmi ... itd. Tovrstne delavnice temeljijo na različnih aktivnosti, predvsem pa na branju ter pripovedovanju različnih pravljic. Te ponujajo otrokom nove razsežnosti za razvijanje domišljije in možnosti odkrivanja sveta, ki jih obdaja ter zavedanja drugačnosti in raznolikosti odraslih, otrok ter navsezadnje tudi živali.
Pri delu me vedno znova očara kako otroke še pred začetkom zgodbe, privlačijo različne barve, oblike, ilustracije, platnice ... Interpretacija je zelo pomembna, zato ton, ritem in barva glasu zahtevajo nemalo predpriprav. Najlepši trenutek nastopi, ko se vsi skupaj smejimo ob kakšni res zabavni prigodi glavnih junakov: zajčka strahopetca, radovednega pajka, pogumne deklice Maje ... itd. Takrat otroci oddajajo veliko pozitivne energije, ki me vedno znova navdihuje z idejami za pripravo naslednje delavnice. Ta poleg zavzemanja staršev za skupno branje z otroki, predstavlja delček naložbe v otrokovo prihodnost.
Blog 
