|
Prispeval Katja Bizjak
|
|
petek, 14. januar 2011 ob 10:43 |
|
Se kdaj počutite sami? Sami na svetu za vse, karkoli pač že? Ne, ne ... občutek vas ne vara. Res ste sami. Slišati je grozno, mar ne? Vendar ni. Če imaš sebe, potem nisi sam. Hja ... sebe imam vedno. Pa se imam res? Včasih me enostavno zmanjka. Ni me. In takrat se nimam. Takrat mi je težko sama. Takrat mi je težko še sama iti v trgovino.
|
|
|
Prispeval Katja Bizjak
|
|
četrtek, 13. januar 2011 ob 08:39 |
|
Danes sem imela izobraževanje z učitelji. Tema je sicer bila otrokove pravice, vendar smo se veliko in pogosto dotikali življenja, kvalitete življenja, vzgoje, zgleda. Bili smo polni smo lepih, visokoletečih besed, deklarativnih trditev. Vsi VEMO, kako naj bi bilo, kakšen naj bi svet bil, kakšni naj bi bili otroci.
|
|
Prispeval Katja Bizjak
|
|
torek, 11. januar 2011 ob 10:12 |
|
Razmišljam o tem, da imaš pravico biti srečen. Da delaš, živiš, govoriš stvari, ki so usklajene s tvoj resnico. Ker je tvoja resnica ravno tako pravilna kot tista, ki si jo je nekdo izmislil pred 2000 leti in jo zapisal v Biblijo. Lahko se trudiš in živiš neko drugo resnico, ampak ta neusklajenost s tvojo resnico ti ustvarja nemir. Naša osnovna narava pa ni nemir, ampak mir in zadovoljstvo.
|
|
Prispeval Katja Bizjak
|
|
ponedeljek, 10. januar 2011 ob 09:03 |
|
Vse je samo ideja v glavi. O tem, kako naj "bi stvari bile" ... kako naj bi se počutil, kako naj bi izgledalo moje življenje, kakšna naj bi bila druga oseba, kakšna naj bi bila moja služba, šef, mož, otroci, tašča ... Še za mačko imam idejo, da naj ne bi praskala po kavču. Realnost je seveda drugačna. Ker to je moja slika, moja projekcija v moji glavi, odsev mene same. V drugih lahko vidimo le tisto, kar je v nas. Drugega ne more biti, saj sem jaz tisti, ki kreiram svojo stvarnost. In ker sem jaz ustvarjalec svojega življenja, svojih odnosov, svoje sedanjost ... zakaj si potem kreiram prev takšno?
|
|
|
|
|
|
|
