Se kdaj počutite sami? Sami na svetu za vse, karkoli pač že? Ne, ne ... občutek vas ne vara. Res ste sami. Slišati je grozno, mar ne? Vendar ni. Če imaš sebe, potem nisi sam. Hja ... sebe imam vedno. Pa se imam res? Včasih me enostavno zmanjka. Ni me. In takrat se nimam. Takrat mi je težko sama. Takrat mi je težko še sama iti v trgovino.
"Osamljenost je odsotnost drugega, samota je prisotnost sebe." pravi Osho. V tem je velika razlika. Osamljenost pomeni neko veliko črno luknjo v meni, ki kriči po nekomu/nečemu, da jo zapolni. Luknja, ki jo niso do konca zapolnili moji starši, pa potem pričakujem, da jo bo zapolnil partner, otroci, pes, materialne dobrine ... ______________ (vstavi po potrebi). Kadar je ta luknja res velika, se v njen izgubimo in takrat jo nič več ne more napolniti. Nič več ... razen jaz sam. "Življenje samo po sebi je prazno, napolniti si ga mora vsak sam." Sam si moram najti smisel, luč, ki mi sveti tudi v dolgih dneh z veliko megle.
Prepogosto damo drugim to nalogo in potem od njih pričakujemo. Da bodo zadovoljili naše potrebe, da bodo takšni, kot si mi želimo, da bodo izpolnili naša pričakovanja. Če temu ni tako, smo osamljeni.
Samota, pa je za razliko od osamljenosti, občutek polnosti. Ko imaš občutek, da je vse tako, kot mora biti, da si zadovoljen sam s sabo, da si všeč. Da veš, da zmoreš sam, ampak si z nekom, ker je tako lepše, prijetnejše. Samota je čas, ko sediš sam s sabo v tišini in si v srcu miren, ne glede na okoliščine okoli tebe. Samota nima povezave z zunanjimi stvarmi, je notranji občutek osrediščenosti, trdnosti. Je veselje do življenja, kontakt s sabo, drugimi, vesoljem. Samoto najdemo v tišini. Je prisotnost, je občutek, da ne potrebujete nič in nikogar. Da je dovolj zgolj to, da ste - edinstveni in neponovljivi.
Buda je rekel: "Budite luč samemu sebi." Šele ko sem luč sebi, lahko svetim v temi tudi drugim. In ko sem luč sebi, se celo vesolje razsvetli in smehlja z mano.
Blog 
