če odneseš teh nekaj kil špeha in bolečine v hrbtenici, obljubim, da ne bom zavijala z očmi in skakala v besedo, če se mi bo zdelo, da sestanek poteka prepočasi, ne bom hodila po stanovanju v pižami in v avtu ne bom pela glasneje, kot zmore ozvočenje, na facebooku ne bom komentirala in pametnjačila ob fotkah, ki so tam objavljene že dve leti. Ko bo mož skuhal kosilo, bom hvalila polnost okusa in cmokala, da bo kar špricalo naokoli. Ko bo pustil kuhinjo razmetano, kot po seksu med Nicholsonom in Jesicco, v Poštar vedno zvoni dvakrat, bom tiho zavihala rokave in pomila.
Če česa ne bom razumela, bom pametno kimala in kasneje posurfala po internetu, ne pa butnila na ves glas "jaz pa nimam pojma, kaj je kavitacija". Gojila bom spoštovanje do ljudi na vplivnih položajih, ker nekje morajo tudi oni skrivati sposobnosti, čeprav včasih niso vidne s prostim očesom. Recimo, Dedek Mraz, bogved če se spomniš pred leti, ko sem otroka pripeljala na tvoj sprejem in si se ga ti prej kar krepko nasekal, da si puhal v otroke z alkoholnimi hlapi nasičeno sapo: "si bil kaj priden letossss?", pa še mamice so ti morale sedati na koleno, da si jih trepljal po zadnjicah, ko so atiji fotografirali za spominski album! Pa ti vseeno pišem pismo in sem spoštljiva, ker imaš vpliven položaj. No, nadalje obljubim, da se ne bom smejala stotim obešenjšakim šalam na dan, ki se drugim sploh ne bodo zdele smešne. No ... slednje mogoče vseeno ostane.
Veš kaj, Dedek Mraz ... pravzaprav sem zadovoljna takšna, kot sem in tukaj kjer sem je prav dobro. Sumim namreč, da so težave s hrbtenico in ledvicami v premem sorazmerju z mojim dojemanjem sebe in realnosti. Pridejo z leti ... tako kot širina, s katero človek dojema svoje življenje. Ti se pelji mimo, pomahaj, in pojdi po svoih poteh naprej! Srečno 2011!
Blog 
