|
Prispeval Lea Pisani
|
|
ponedeljek, 06. december 2010 ob 10:52 |
|
Pisanje bloga v enem najbolj živih obdobij v mojem življenju verjetno ni naključje.
Teden dni po izidu knjige Obleka – kaj, kdaj, kako in teden dni pred osebno okroglo obletnico je čas, ki mi bo ostal v spominu in morda v zanimivo branje vam bralcem bloga Živ si. Kot svetovalka za kulturo oblačenja izobražujem zaposlene v podjetjih in sem predavateljica na Visoki šoli za dizajn v Ljubljani, kot CMB Image Consultant pa svetujem individualno in pomagam ljudem pri zavestnem oblikovanju videza. Poleg tega se že kar nekaj let »bojujem« z uniformami. Prvi projekt celostne podobe uniform je bil nenavaden. Skupaj z Alanom Hraniteljem sva ob nenavadnih sestankih v nenavadnem okolju spoznavala nenavaden poklic pogrebnega moštva in ostalih zaposlenih na Žalah. Kasneje sva se vživljala v delo voznikov na LPP in zaposlenih na Zavarovalnici Triglav. Brez izjemnega Alana sem preoblikovala položajne oznake mestnih in občinskih redarjev ter vse kar spada zraven (od vrvice za piščalko do gumba na srajci) v upam da ugledno in zaupanja vredno obleko vloge – uniformo. Popoldne sem mama dveh fantov. Kot žena repentabrskega župana (občina Repentabor je najlepša občina v Furlaniji Julijski krajini v Italiji, ki se ponaša z večinskim slovenskim prebivalstvom) se rada udeležujem raznolikih prireditev na tej in oni strani meje. Vsak dan sem najmanj enkrat v Italiji, tako čez prst se, kot šoferka malih košarkarjev zamejskega Poleta in šolarja slovenske šole na Colu v Italiji, zapeljem čez mejo tridesetkrat na teden.
|
Blog 
