Pozdravljeni vsi, ki se boste tukaj ustavili in tole prebrali.
Ko so me vprašali, če bi kaj napisala za blog na tej strani, sem brez jasnega načrta rekla DA. Nisem znana oseba. Na srečo. Ker če bi bila glede na mojo poslovno pot, bi imela za sabo kakšno afero. Tukaj sem ker meni osebno gibanje Kako živ pomeni nekaj, kar sem čakala celo življenje. To je imenovalec, ki mi pomaga vizualizirati občutke, izkušnje, nasvete, cilje, spodrsljaje, naloge, odločitve in to tako, da so te zapisane na zgornji črti v obliki števca, ki ga lahko seštejem in pridem na koncu do pozitivne številke.
Nikoli si nisem mislila, da mi bo seštevanje ulomkov in ta skupni imenovalec prišel tako prav in da je matematika tako globoko življenjsko pomembna. :)
Tudi, če ti kakšen dan nekaj manjka veš kaj ti lahko pomaga. Sposodiš si lahko kakšno misel, besedo, si nekaj prebereš … veš, da to kar se ti dogaja, o čemer razmišljaš ni nič čudnega in če poveš na glas, mogoče samo sebi ali napišeš je že polovico narejeno. Rešitev se namreč hitro pokaže. Potrebno je imeti samo odprte oči in ušesa. In seveda pogum, da potem rešitev spraviš v življenje.
No pa da ne boste mislili, da sem res čakala celo življenje na nekaj takega. Ne ne … ves čas sem to iskala in kako že pravijo … tisti, ki išče najde. Gibanje je živelo v določenih ljudeh že pred poimenovanjem in prvim nastopom v javnosti. Kar je tudi logično. To namreč ni neko gibanje, ki bi ga nekdo umetno postavil na trg med nas. To je nekaj kar izhaja iz globoke potrebe človeka.
Verjetno ste iz tega napisanega že razbrali, da sem večna optimistka in da svet gledam čez lepa očala ter. Tudi ko se okoli mene dogajajo stvari na katere ne morem vplivati in potrebujem več energije da preživim, mi uspe, da svojo barko usmerim stran od tam, kjer nimam vpliva, pa čeprav je še tako težko. Bližnjice so namreč po navadi mamljive in lahko dosegljive. In vedno najdem neko sporočilo v tistem, kar se je zgodilo. Potrudim se, da vedno najdem tudi pozitivni zaključek, nek smisel zakaj je bilo to potrebno, zakaj se temu nisem mogla izogniti. Tako v določenih okoljih ne gradim »pomembnosti« ne svoje osebne, ne za podjetje, ki ga vodim. Pokažem razočaranje, čustva in hitro pljunem v roke in grem naprej. Delati. In verjemite, da je to edina rešitev. Sedaj počasi mislim, da so to veščine, ki se nujne za preživetje. Če se jih ne bi naučila, verjetno našega podjetja ne bi bilo več. Že zelo zgodaj sem se morala srečati s svojo nečimrnostjo in jo premagati. Biti podjetnica in mati in žena in še v moškem poslovnem svetu, pa še nastajanje tržnega gospodarstva na začetkih moje službene poti je bil izziv, ki ga na srečo ni potrebno ponavljati sedanjim generacijam podjetnikov in podjetnic. Zanimivo je, da je moja osebna rast še dan danes zelo pestra, vihrava in nič kaj klasična. Zakaj tako, bom verjetno vedela šele čez 10 let. Če bom pridno spremljala stran gibanja Kako živ si. :)
In trdno sem prepričana, da smo sami odgovorni, če v svojem delu ne uživamo. Logično, da ni vedno vse preprosto in da so obdobja, ko se iščemo. Pa da ne boste mislili, da vam bom kaj sedaj svetovala, narekovala kakšne recepte … ne ne ne. Bom pa vesela, da sem vam s tem odprla kakšen register in da si boste privoščili energijo, ki je okoli vas, ki se vam ponuja. Samo oči in ušesa morate odpreti … verjemite, da je tako … jaz sem Živ primer tega. Veliko ljudi okoli mene je namreč mnenja, da imam zelo težko življenje. In na prvem predavanju tega gibanja sem bila kot polit cucek. Kako sem nestrpno čakala na karte pred Lutkovnim gledališčem. In hitro sem ob besedah Aleksandra našla povezavo do mnogih informacij v svoji podzavesti, ki sem jih že kdaj slišala, ki sem si jih že kdaj ponavljala. In zelo hitro sem bila energetsko dovolj močna, da sem videla rešitev, ki sem jo tako nujno potrebovala.
Je razlika ob slišanju v živo – podobno kot pri glasbi. Tako vsem svetujem, da si to privoščite – Živost v Živo.
In pikce med besedami v tem zapisu so znak, da tole pišem v nedeljo zjutraj. Moji družinski člani so prišli počasi eden po eden med Žive in mi začeli uspešno nagajati ter mi prekinjati misli. No nedelja je pri nas pač dan, ko je to dovoljeno, ko ni individualizma, ko si tako lahko tudi ob likanju in kuhanju napolnim baterije s bazično družinsko energijo.
In ta teden sem vaša … oglašala sem bom vsak dan čeprav bom službeno na dveh sejmih Orgatec in DMS expo. Vesela bom vašega odziva, živahne debate. Nisem namreč noben tak strokovnjak,da bi v naprej vedela o čem naj točno pišem … sem uporabnik gibanja podobno kot sladkorni bolnik insulina in tako sem lahko tudi s tem zapisom koga »zadolgočasila«. Koga pa sem mogoče pritegnila, da bo spodaj napisal svoje izkušnje ali da se bo vrnil in prebral jutri nadaljevanje?
Lep pozdrav, Lenka Puh
