Pa če se ustavim pri včeraj omenjeni energiji. Po mojem mnenju jo lahko dobimo samo od drugih ljudi. Od ljudi, ki jih spoštujemo, od katerih se učimo ali od tistih, ki so okoli nas in so polni energije, ki jo brez škode za sebe oddajajo.
Ja ljudje energije ne moremo dobiti tako, kot kakšen stroj, ki ga vključimo v vtičnico. Tudi oddajati je ne moremo na tak način kot elektrarna, ki ne ve, kje v omrežju se bo njena proizvedena energija porabila. Tudi rok si ne bomo polagali druge drugemu na glavo. Čeprav bi bilo zanimivo to videti kdaj v kakšne okolju … če bi znala risati bi ta hip nastajali zanimivi stripi, karikature. Torej moramo biti v družbi takih ljudi.
Energija se pretaka z besedami, z dejanji, z pozitivnimi mislimi … z delom. Torej delovati moramo bistveno bolj usmerjeno. Bolj moramo sodelovati, bolj moramo biti med seboj nesebični. Torej ko delamo, ko opravljamo svoje osnovno delo v službi, se moramo zavedati, da je glavna dodana vrednost to, da je naše delo koristno. In trdno sem prepričana, da bomo na koncu delavnika spočiti, zadovoljni in polni energije, kljub temu, da bomo energijo ves čas oddajali. In tako bomo tudi v svojem prostem času oz po zaključku službenega dela sposobni živeti polno življenje.
Torej nehati moramo delati za denar. Ha, pa sem postavila spet neko hecno tezo, verjetno nisem ne prva in ne zadnja s takimi izjavami, ki jo lahko vsak iz svojega zornega kota obdeluje in na koncu koncev bomo prišli do preprostih rešitev. Če nam to postane cilj – ne delati za denar ampak ustvarjati in srečno živeti – smo dosegli ravnovesje.
Nihče od nas ne dela za denar. Tudi tisti, ki bi za denar naredili vse si večinoma želijo pozornost od drugih, si želijo vpliv, oblast…torej ne delajo za denar, ampak za pozornost, za vpliv, za oblast, … In tisti, ki hodijo v službo in tam delajo samo za to, da preživijo si ta prag preživetja postavljajo sami in delajo za položnice. Kdo nam namreč določa kaj je osnovno preživetje? Kdo nam določa koliko moramo zaslužiti za osnovno preživetje, kdo nam določa kako bomo do tega praga prišli?
In smo pri vprašanju kaj je osnovno preživetje. Ne želim, da ta zapis izpade, kot nekaj zelo strokovno razdelanega, ker to ni in tudi ni tak moj namen. Vendar osnova preživetja je to, da si družbeno potreben, da imaš svojo vlogo v družbi. In vsi, ki smo del družbe in smo sposobni za delo, ga tudi opravljamo in s tem zagotavljamo preživetje ne samo s tem, da zaslužimo denar za plačilo položnic. S svojim delom ustvarjamo bistveno večjo vrednost. In ta vrednost nas bogati.
Vesela sem, da se naša družba počasi, a vztrajno obrača v to smer. Sedaj se bo kdo čudil, da pišem o tem na tak način, ko je ja vsak dan polno afer o korupciji, o ne opravičenem bogatenju, o … ravno zaradi tega. Še ne dolgo nazaj smo bili tisti, ki ne krademo neumni, ne socializirani. Še ne dolgo nazaj sem morala plačevati vrtec po polni ceni in moja najava dohodnine ni bila poštena, ker sem avtomatsko kot podjetnica bila nepoštena, še ne dolgo nazaj so bili uspešni tisti, ki so imeli dobre avtomobile in veliko hišo, veliko premoženja ne glede na njegov izvor. Še ne dolgo nazaj je bilo čudno, da si prodajal svoje storitve brez, da bi iskal bližnjice … Ja no, še ne dolgo nazaj sem bila mlada podjetnica. :)
Lenka Puh
Tukaj govorijo ze celi dan o "nergiemanagment"in ne vec "ime managment" kdo bi si mislil, da bomo morali tako hitro pozabiti, da je cas denar :) je pa letosni slogan Orgateca pravi: Arbeitszeit ist Lebenszeit... Working time is living time kako bi mi temu rekli po nase?
Lenka