Moje zadnje javljanje v tej moji ŽIVahni nalogi. Kaj vam naj napišem. Se vedno sem sredi dogajanja na sejmu Orgatec in po glavi mi roji polno idej, priložnosti, tudi jeze na to, da smo v nekaterih stvareh pa res krepko zadaj. Tudi tu na tem sejmu ne srečam veliko ljudi iz nase države. Pa sem srečala mnoge iz določenih državnih organov drugih države, ne samo Nemčije.
Ja, zdravje na delovnem mestu je dogajanje, ki ga tukaj lahko spremljam v superlativih. In ker sem človek , ki zelo rada vtaknem nos tudi v zakulisje, sem si privoščila danes dan med tistimi, ki v pisarni delajo profesionalno. To so tajnice. Pridružila sem se njihovemu forumu in ogledu sejma malo drugače, kot je za tiste, ki so ali v tem poslu trgovci, proizvajalci, arhitekti, strokovnjaki ... in uživala na polno. Vmes pa ugotovila v pravem babjem čveku, da je tudi tam tako kot pri nas. Šefi, ki nikoli ali redko sedijo na stolu imajo dober stol, one pa dosti slabšega, ... za svoje izobraževanje morajo dati svoj dopust ... in tako, ko so nas posedli za čudovito konferenčno mizo, ki je bila trikotna za 12 oseb, in se je iz nje dvigal en monitor pred šefom, za njegovim hrbtom pa na steni tabla in smo čakali na tistega, ki nas je imel nalogo sprejeti na tem štantu, sem na hitro izkoristila dostop do interneta in vso tehnologijo, ki je bila pred nami in kaj mislite, da sem naredila?
Na veliko tablo sem projicirala stran gibanja in svojo perfektno sliko. Ob razlaganju tajnicam zakaj se gre- torej hitri prevod v nemščino (dobro, da me niste slišali, vendar bistvo je bilo zadeto) z namenom, da jim povem, da naj vzamejo svojo usodo dobrih ali slabih stolov v svoje roke. :) Vse so me zavzeto poslušale. Ko sem se ozrla okoli sebe, nas je gledalo ogromno ljudi. Miza je stala seveda na štantu tega podjetja. Verjetno smo bile že tako čudne pojave, ko so nas tako posedli. Mogoče so mislili, da smo tam za okras. Ljudje iz celega sveta. Gledali v mene, v veliki ekran za mano, jaz sem namreč lahko gledala v ekran pred mano – manjši in premikala stran ... tako mi ni preostalo drugo, kot da vstanem in tej "nepovabljeni" publiki pokažem mojo fotografijo iz bloga in v pantomimi – vseh jezikov tako ne znam – pokažem, da sem to jaz na sliki, ja aplavz bil skoraj tako, kot če bi imela pravo predavanje. Verjetno so si mislili, da sem avtorica tiste mize. Ne vem.
Takrat sem se spomnila, da je nekdo vprašal v Lutkovnem gledališču, če se bo gibanje tudi izvažalo. Prilika dela tatu. Prvi izvoz je bil narejen. Čeprav sem pogorela, ko so me spraševali točno kako in kaj in priznam, da so me možički iz celostne podobe in merjenje rešili. To se da namreč pokazati v vseh jezikih. Cilj sem dosegla. Misli sem jim usmerila stran od slabih šefov in bolj v to, da so si zapomnile, kako bodo svoje šefe spremenile. Tako, da bodo spremenile sebe.
Formulo, kako priti do novega boljšega stola, pa jim je povedal tip, ki nas je sprejel. Na koncu je bila tako polovica tajnic v njega zaljubljena. Povedal je namreč, da je vse v gibanju in to v bokih. Tam se namreč dogaja naša sposobnost, da tečemo, da si ujamemo hrano, in da uidemo, da nismo hrana. Seveda je pri tem plesal. Če bi to bile tajnice iz GB, ne bi ostalo samo pri zaljubljanju.
No on je predlagal, da moramo vsako kalkulacijo za delovno mesto spraviti na strošek na dan dela in ne to gledati kot celoto. Amortizacijska doba pa je nekaj, kar se vzame na starost tistega kosa ali delovnega orodja, ki ga uporabljamo. In ko ugotoviš, kako majhne so razlike med slabim in dobrim stolom in da je to mogoče prihraniti pri kakšni drugi stvari v podjetju – ni več razloga, da človek ne bi sedel na primernem stolu. Ko je vprašal, kdaj smo dobile zadnji novi stol, je ena rekla, da se ne spomni. Da je vmes zamenjala že dva moža.
Ja, pestro je zamenjati delovno okolje, delovno sredino. Dosti več novega zabavnega se ti zgodi. Ob tem pa se mimo grede lahko naučiš nekaj novega. In tudi izveš, da se vsem dogaja podobno. Dobiš pa tudi samozavest, da smo tudi mi inovativni, v trendu ali celo pred njim. Gibanje Kako živ si je že tak primer.
Lep pozdrav,
Lenka Puh
Hvala za zanimive in pestre bloge. Upam, da se kdaj in uspesno v naprej. :)