Glasba je res zanimiv fenomen, bolj ko jo spoznavaš, širša postaja.
Meni osebno ponuja poleg vsega ostalega tudi ogledalo življenju, ki ga živimo.
Platon je že v stari Grčiji izrekel svoj znameniti stavek: kakšna glasba, takšna država.
Pa se preselimo v današnji čas: pred kratkim mi je sodelavec omenil, da imajo v nedeljo zvečer na TV po novem tudi ansambel, ki igra v živo. Bil sem navdušen nad tem, da bomo slišali na TV spet peti naše pevke in pevce v živo na tovrstnih oddajah, kar je po moje edino pošteno do gledalcev. Ampak sem bil potem obveščen, da jih večina ne upa peti v živo!? Kaj to pomeni? Ali se nam mogoče ponavlja zgodba o cesarjevih novih oblačilih?
Nikoli nisem verjel v nadomestke, kot je recimo juha iz vrečke ali sončenje v solariju. Playback, kot rečemo posneti glasbi ob zgolj video izvedbi pevca ali pevke je zame tak nadomestek.
Kdor obiskuje koncerte se bo strinjal z mano, da ni nobene primerjave med tem, da si s tem ko prisostvuješ koncertu tako rekoč soudeleženec dogajanja na odru in nadomestni (playback) izvedbi sicer "lepe" pevke ali pevca na TV.
Nekako smo se navadili na te nadomestke in preveč znižali svoja merila, včasih že na žaljiv način za naša ušesa.
Cena našega hitrega načina življenja pač, boste rekli.
Pa smo potem še tako pristno živi, ali ne uhajajo pravi glasbeni in ostali užitki na tak način mimo nas?
Zanima me, če ste vi zadovoljni s tem kar nam ponujajo naši mediji in naše hiše, ki se trudijo z razvedrilom in zabavo za nas?
Vesel bom vaših mnenj, vprašanj, komentarjev in diskusije.
