Nobene zunanje akcije. Nobenih pričakovanj. Samo umirjenost in notranji nasmeh, ki seže do najvišjih globin našega vesolja. Morda tam najdemo vodiča, mentorja? :)
Morda najdemo vodenje, ki nam bo pomagalo do dobrega zdravja. Saj, če nismo zdravi, se ne bomo ukvarjali z ničemer drugim kot s tem, kako si povrniti zdravje. Morda najdemo vodenje do boljših medsebojnih odnosov? Medsebojni odnosi naj predstavljajo najsrečnejši del naših življenj. Gre za vse vrste odnosov – romantične zveze, zakon, družino, otroke, prijatelje in odnose v poslu. Naj nam bo lepo in udobno, naj nam bo zanimivo in razgibano, naj nam bo prijetno in harmonično. Ne dovolimo, da nepomembne stvari zastrupljajo naše odnose. Kaj pa vodenje pri poslu? Posel – ta je namenjen zadovoljitvi naših materialnih potreb, saj vsi potrebujemo denar. Denar je gorivo, ki poganja številne mehanizme. Če želimo narediti velike stvari, potrebujemo veliko denarja, če pa se ukvarjamo z majhnimi stvarmi, tudi denarja ne potrebujemo toliko.
Ko je vse v redu in se počutimo dobro, smo sami sebi zadostni in o kakršni koli pomoči z one strani sploh ne razmišljamo. Ko pa se nam zalomi, ko nas najdejo stiske in res hude težave, takrat ga ni junaka, ki ne bi pomislil na boga. Ni da bi razpravljali o religioznosti, saj je le ta najbolj določena z našimi prepričanji, z njimi pogojenim čustvovanjem in izoblikovanim sistemom vrednot. Nikakor ne gre soditi ali vrednotiti vedenja, skladnega s pravili določenih verovanj. Izjemno zanimiv pa je prav ta mentalni – »back to mama« - refleks, ko naše nezavedno išče zaščito in rešitev pri izvornem. Še zdaleč nisem tako nečimrna in vase zagledana, da bi si drznila raziskovati vsebino koncepta Boga in pomen božanskega. Vem pa, da imamo stik z nečim višjim in to najboljši takrat, kadar smo osredotočeni in v stiku sami s sabo. Evo, to pa si upam zapisati, trezna in pri polni zavesti :).
Ko omenjam stik s samim seboj, imam v mislih naše lastno središče, kot ga je v svojem UltraMind ESP sistemu opredelil Jose Silva. Takrat ima naše možgansko valovanje frekvenco 10 Hz.
Naši možgani, procesor našega uma, najraje delujejo pri določenih harmoničnih frekvencah. Glede na frekvenco ločimo štiri tipe možganskega valovanja:
- Beta valovanje, ki ima frekvenco 14 Hz ali več. To je idealno stanje za delovanje v fizični dimenziji. Gre za zunanje nivoje zavesti, objektivni fizični svet, ki ga zaznavamo s svojimi petimi čuti, zaznavamo tudi čas in prostor.
- Alfa valovanje ima frekvenco med 7 in 4 Hz. To je idealno stanje za razmišljanje. Gre za notranje nivoje zavesti, subjektivni mentalni svet, ni dimenzije časa in prostora, na tem nivoju se rojeva intuicija.
- Teta valovanje ima frekvenco med 4 in 7 Hz. To je nivo biološke inteligence. Na tem nivoju lahko delujemo zgolj induktivno. Informacije lahko zaznamo, na moremo pa jih analizirati in jih uporabiti za sprejemanje odločitev.
- Delta valovanje, ki ima frekvenco med 2 in 4 Hz. To je raven, ki je povezana z globokim spanjem. To je področje našega nezavednega.
Ko vstopimo v lastno središče, pri možganski frekvenci 10 Hz, lahko uporabljamo obe možganski polovici hkrati. Levo – logično in desno – intuitivno. Iz lastnega središča lahko dojemamo informacije iz obeh dimenzij, objektivne (fizične) in subjektivne (duhovne). Tukaj domujeta vizualizacija in domišljija. To je hkrati idealna raven za razmišljanje, analizo informacij, sprejemanje odločitev in ukvarjanje s projekti za izboljšanje česarkoli. Tudi lastnega življenja.
Obstajajo številne tehnike poglabljanja in spuščanja v tako imenovano alfa stanje. Vsem pa je skupno sproščanje. Smo duhovno-telesna celota, zato moramo telo in duha sproščati hkrati. Sproščanje telesa traja nekoliko dlje, pa tudi vsa tkiva v telesu se ne sproščajo enako hitro. Najhitreje se sprostijo tista tkiva, ki so najbolj občutljiva.
Alfa stanje je tisto stanje, ko imamo občutek, da bomo vsak trenutek zaspali. Če je naš namen sproščanja trden in krepčilen spanec, potem kar pustimo, da frekvenca valovanja naših možganov zdrsne pod 5 Hz in kmalu bomo smrčali kot medvedki! Če pa želimo v alfa stanju sintetizirati odgovore in rešitve, pa tega seveda ne smemo dopustiti. Naš um mora biti vedno aktiven, saj gre za neke vrste dinamično meditacijo. Ko aktiviramo um za analizo in uporabo informacij, to spodbuja možgansko aktivnost. Pri povečani aktivnosti možgani iščejo najbližjo raven, na kateri bodo lahko delovali deduktivno, da bodo torej sposobni sklepati. Ti procesi spreminjanja podzavesti v notranjo zavest na meji med spanjem in budnostjo so najbrž zakrivili tudi življenjsko modrost, da je potrebno kdaj kak problem prespati. Ali pa rek, da je jutro bolj pametno od večera.
Naše lastno središče pa lahko imenujemo tudi kotliček, kjer iz vsakodnevnih sestavin po božjih receptih kuhamo lepotila in zdravila za naša življenja. Torej, ko bomo naslednjič v škripcih, poiščimo mentorja v svojem lastnem središču in ga zaprosimo za pomoč. Ali kot pravi moja mama: »Pomagaj si sam, pa ti bo tudi Bog pomagal!«
Vas toplo pozdravljam iz svojega lastnega središča,
Suzana
Blog 
prosim, da ne nakladate. kdor želi naj si pogleda kaj o theta heallingu.toplo priporočam. vse se da analizirati in še posebej sprejemati odločitve...doktorca gor al pa dol, ne fopajte folka