Večina ljudi divja skozi življenje. Če jih vprašate ali imajo kaj časa odveč, vam bodo vsi rekli, da jim ga kvečjemu primanjkuje. To pomeni, da smo ljudje aktivni, da delamo, se razdajamo in drvimo od enega dela do drugega. Ali je možno biti v današnjem času pasiven?
Sam mislim, da je težava še veliko večja. Ljudje nismo pasivni, ljudje smo leni. In sedaj smo pri pravem vprašanju. Ali smo ljudje leni? Sam trdim, da smo zelo leni. Vsak človek, ki ni zadovoljen s svojim življenjem, ki je prepričan, da bi lahko živel bolj polno življenje z več sreče in zadovoljstva, je len, čeprav lahko dela deset in več ur na dan.
Kako je človek, ki dela deset in več ur na dan lahko len? Odgovor je preprost. Ne dela tistih stvari, ki bi jih moral. Za otroka, ki preživi pet ur za računalniškimi igricami najbrž tudi ne rečemo, da ima dobro razvite delovne navade. Rečemo, da je len, ker se ne uči matematike, zgodovine, zemljepisa, ali ne pospravlja stanovanja. Za otroka znamo točno definirati, kaj je to lenoba. Lenoba se pri otrocih ne povezuje s tem, da ne delajo nič, ampak s tem, da ne delajo pravih stvari. Igrati pet ur igrice na računalniku, pač niso dobre delovne navade. Študirati pet ur matematiko pa so zelo dobre delovne navade.
Torej, če nisi len, si sposoben dolgo opravljati tudi tista dela, ki ti ne dišijo najbolj. To seveda nima nič s tem, da vztrajaš v službi, ki ti ni všeč. Na dolgi rok je otrok, ki se uči pet ur na dan matematiko, zadovoljen, saj vidi kako napreduje in kako se mu izboljšuje uspeh. Na dolgi rok pa človek, ki dela v službi, ki ga ne veseli, načeloma ni zadovoljen. Pri delu pri katerem prevzemaš odgovornost, ki te polni, ki ti omogoči dobro in pozitivno samopodobo ne moreš biti len. Vztrajati v nezadovoljstvu in ne storiti nič za spremembo pa je svojevrstna lenoba, tudi če pri tem delaš deset ur na dan.
Len nisi samo, če nič ne delaš, len si tudi, če ne delaš pravih stvari.
Strokovne vsebine 
