|
Kategorija: Jaz
|
|
Prispeval Aleksander Zadel
|
|
petek, 25. december 2009 ob 01:00 |
|

Kaj si v resnici želim? Ali tisto, kar si želim tudi v resnici potrebujem? Živimo v svetu v katerem veliko ljudi nima neposrednega stika s seboj. Zaradi tega pogosto nismo prepričani ali so naše želje resnično tudi naše potrebe ali so želje le posledica vplivov iz okolja. Kakšna je sploh razlika med željo in potrebo? Potrebe imamo vsi enake, saj so genetsko prirojene. Vsi namreč čutimo potrebo po dihanju, po hrani, po gibanju, po varnosti, toplini in podobno.
Potrebe so del nas in nas silijo k vedenju. Potrebe moramo zadovoljiti. Če imamo potrebe potešene, se počutimo dobro, če jih nimamo, se ne počutimo dobro. Želje so socializirane potrebe. Kaj to pomeni. To pomeni, da prav vsi ljudje na tem svetu čutimo lakoto in iz nje izhaja potreba po hrani. Kaj pa si želimo za pojesti, kaj si želimo za potešitev potrebe po hrani, pa izhaja iz naših izkušenj, okolja in kulture. Želje niso genetsko prirojene. Ko smo lačni si nekdo zaželi kos kruha, drugi sladkarijo, tretji kaj »na žlico« in tako naprej. Potrebe so torej lastne vsem, želje pa ima vsak svoje. Potrebe so vedno pristne in nas silijo k vedenju. Če nam potreb ne uspe potešiti ali zadovoljiti, smo zelo nesrečni in trpimo. Želje pa so pogosto nepristne in so včasih res rezultat potreb, drugič pa morda tudi nastopaštva ali česa drugega.
Kako ločiti ali naše želje izvirajo iz resničnih potreb ali iz naših muh ali nečimrnosti? Obstaja zelo preprost test s katerim se prepričamo ali so naše želje res pristne in niso posledica trenutnih muh, vplivov reklam ali ljudi, ki bi jim bili vede ali nevede radi podobni. Ko potešimo potrebo na pravilen način, se počutimo zelo dobro, super, mega, lepo, čudovito in podobno ter ta občutek traja in traja. Ko zadovoljimo željo, ki nima osnove v pravi potrebi, se sicer trenutno počutimo lahko zelo dobro, vendar ta občutek zelo hitro splahni in izgine. Potem se počutimo zelo izpraznjeni. Kmalu začutimo novo željo, ki je lahko še močnejša in nas še bolj sili k svoji zadovoljitvi, vendar ni zadovoljstvo nič bolj trajno. Poskusite si predstavljati kdaj v življenju ste se počutili res dobro in kaj ste takrat naredili in počeli. To so bili trenutki, ko ste na pravi način zadovoljili pomembno potrebo. Zagotovo se spominjate tudi nešteto primerov, ko ste se za kakšno stvar zelo trudili in je zadovoljstvo splahnelo v hipu, ko ste jo dosegli. To so bile namišljene želje, ki se jih je bolje izogibati in jim ne nasesti.
Resnično zadovoljstvo, ki traja in traja, je znak, da smo na pravi način zadovoljili pravo potrebo.
|