|
Kategorija: Jaz
|
|
Prispeval Ana Bernetič
|
|
petek, 29. januar 2010 ob 15:35 |
|

Odgovor se seveda razlikuje od posameznika do posameznika in odvijanja dogodkov na potovanju.
Obremenjevanje s podrobnimi predstavami in načrti, nam onemogoča sprejeti tok dogajanja in gledati na potovanje kot prijetno romanje ter nenazadnje tudi sprejeti negativne pripetljaje kot pomemben del le-tega. Previsoka pričakovanja in razumevanje dopusta kot "nagrado" za trdo delo, lahko spremenijo počitnice v dodaten vir stresa. Želja po sprostitvi, zabavi, osebni sreči za vsako ceno, lahko namreč pripelje do prave obsedenosti in neskončnega načrtovanja nepomembnih podrobnosti. »Vsako veliko potovanje se začne z majhnim korakom.« To lahko najlažje dosežemo s poslušanjem samega sebe. Izbira destinacije naj bo predmet lastnega okusa, osebnosti in potreb, namesto podrejanja zadnjim trendom turističnih agencij. Sledite svojemu srcu, pozabljenim sanjam ter nenazadnje potrebam, ki jih duši neusmiljeni ritem sodobnega življenja. Pravila, ki naj bi bila enako dobra za vsakega posameznika in vsako priložnost namreč ne obstajajo. Potovanje predstavlja odlično iztočnico auto-terapije, kot tudi vrhunec oziroma končno postajo iskanja samega sebe. Cilj posameznika naj predstavlja doseči kontinuum med počitniškim in vsakdanjim življenjem.
Zaradi številnih dejavnikov kot so navade, družinske in službene obveznosti, pomanjkanje časa, pričakovanja drugih ljudi, itd. se včasih težko odpravimo na potovanje. Kljub temu lahko psihološki wellnes, ki izvira iz kvalitetno preživetega dopusta, premaga vse dvome in pripomore k izboljšanju kakovosti življenja.
|