Tako kot ima precej ljudi težave z dejstvom, da nimajo dela, jih ima veliko težave, ker imajo dela preveč.
V številnih modernih tehnoloških podjetjih, so poleg načina poslovanja iz zahoda prenesli tudi način življenja. Ta se nanaša na dejstvo, da je potrebno v službi preživeti večji del dneva. Pogodbe zaposlenih so sicer sestavljene tako, da je v njih še vedno zapisan osemurni delavnik. Vendar nadrejeni pogosto pričakujejo, da bodo zaposleni, brez posebne nagrade delali toliko časa dokler ni delo, ki naj bi bilo narejeno tisti dan, resnično narejeno.
Težava je pogosto v tem, da si vodje ne predstavljajo vedno kaj vse bi moralo biti narejeno v enem dnevu. Veliko del je tudi takih, kjer procesa izdelave enega izdelka ali ene storitve tudi ne moreš časovno določiti. Zato se uveljavlja prepričanje, da je pač v službi potrebno ostajati dlje kot je predvideno v pogodbi in dogovoru.
Ritem dela, obveznosti, dogovorov in pričakovanj postane tako divji, da ljudje zgubijo občutek odgovornosti do sebe in svojega zasebnega življenja. Prepričani so, da s tem, ko ostajajo v službi v nedogled, storijo vse kar je v njihovi moči, ne da zaščitijo svoje delo, ampak, da zaščitijo svoj standard v osebnem in družinskem življenju. Na ta način preživijo večino časa ob delu, ki naj bi jim omogočilo kakovostno življenje, ki ga itak nimajo kdaj živeti. Problem takšnega tempa ni vedno posledica zahtev po večji produktivnosti, ampak je posledica slabe organiziranosti, slabega postavljanja ciljev in neobvladovanja procesov. Zaposleni, ki so preobremenjeni na ta način, seveda preobremenjenost največkrat rešujejo z absentizmom. Ta je lahko posledica psihičnih vzrokov ali telesne bolezni.
Dokler ne bodo v podjetjih razumeli, da samo zdrav sodelavec pomeni dolgoročno garancijo za dober posel, sprememb ni pričakovati.
Strokovne vsebine 
