Usklajevanje in uravnovešanje zasebnega in poklicnega življenja je v času, ki ga živimo, eden ključnih izzivov za zdravo in zadovoljno življenje. Moderni človek hlepi po sreči. Mediji ga nenehno zasipavajo z informacijami kako bi se moral počutiti, kako bi moral izgledati, kakšen avto bi moral voziti, kako bi moral biti oblečen in podobno. Mediji si seveda tudi temeljito prizadevajo, da moderni človek ne bi sam mislil.
Tisti, ki misli sam in sprejema samostojne odločitve, namreč ni idealen potrošnik. Negotov posameznik z ranjeno samopodobo, skrhanim občutkom lastne vrednosti in šibko samozavestjo, bo zvesto sledil navodilom, kako naj kar najbolj učinkovito zapravi denar, ki ga je mukoma prislužil, ko se je odpovedoval tistemu, kar mu je v življenju najdražje, sebi in svojim najbližjim.
Najbrž je danes v času navideznega materialnega izobilja, še bolj kot kdaj koli pomembno to kako znamo ponotranjiti in živeti potrebo po delu (ne službi) in potrebo po druženju. Posameznika namreč najbolj definirata delo, ki ga počne in odnosi v katerih živi. Narod mora biti izjemno zahteven do svojih voditeljev. Od njih ne sme pričakovati nič manj kot nemogoče. To je modro urejanje skupnih zadev, ki vodijo v blagostanje naroda. Po drugi strani pa je nesmiselno čakati, da tak čas kdaj napoči. Danes je smiselno začeti razmišljati kako se želimo počutiti zvečer. Če bomo čakali druge, se bomo najbrž počutili tako kot običajno. Slabo, če drugi niso naredili nič za nas. Če se bomo odločili, da vzamemo življenje v svoje roke in si našli delo, prej kot službo ter v odnose vložili celega sebe, bo večer drugačen. Ozrli se bomo lahko nazaj z občutkom, da je drugače, ker smo se potrudili.
Samozavest se nikoli ne oblikuje tako, da se smiliš sam sebi, samopodoba nikoli ne postane pozitivna tako, da nekdo drug naredi nekaj, kar bi moral narediti ti sam in občutek lastne vrednosti nikoli izhaja iz tega, da smo se za vsako ceno znebili odgovornosti.
Strokovne vsebine 
