|
Kategorija: Posel
|
|
Prispeval Tonja Blatnik
|
|
četrtek, 11. marec 2010 ob 16:19 |
|
Zgražanje nad VIP mrežami izvira iz predstave o družbi, ki temelji na atomiziranih in strogo racionalno orientiranih posameznih. A temu pač ne moremo zlahka pritrditi. Prej bi rekla, da gre za svojevrstno iluzijo.
»Problem omrežij namreč ni v njihovi prisotnosti, temveč prej v tem, koliko in kake vrste dolgov moramo poplačati insajderjem, da postanemo eni od njih,« je na enem izmed predavanj izpostavil dr. Anton Kramberger, visokošolski učitelj in raziskovalec na FDV. Konec koncev je vsakršno pretvarjanje, da družbe delujejo brez mrež in brez poznanstev, milo rečeno, naivno. Samo za občutek: raziskave o načinu pridobivanja delovnega mesta kažejo, da celo v državah, katerih trgi dela veljajo za najbolj odprte, v veliki meri delujejo mreže. Tak primer je ZDA, kjer je 60 odstotkov anketiranih odgovorilo, da so službo dobili prek poznanstev, v Sloveniji ta delež znaša 47 odstotkov.
Slovenska posebnost je tudi, da imamo v povprečju manj prijateljev kot ostali narodi. Naše povprečje se giblje med dvema ali tremi prijatelji, medtem ko imajo ostali narodi to najožjo in najmočnejšo mrežo še enkrat bolj obsežno. Običajno se pritožujemo, da za navezovanje stikov enostavno nimamo dovolj časa, ob tem pa pozabljamo na mnoge svetle strani omreženosti. Bolj kot smo povezani med sabo, hitreje lahko preverimo izvedljivost naših idej, dobimo nasvet, pridobimo pomembno informacijo in tako plemenitimo socialni kapital. Najboljši managerji se zavedajo, da je mreža odnosov kritična za uspeh in zato vložijo več kot 70 odstotkov časa v tovrstno poslovno promocijo.
Mreženje pa konec koncev ni le oblika profesionalnega navezovanja kontaktov. Mrežimo tako rekoč vsi; včasih z namenom posla, včasih s kakim drugim ciljem. V še tako težki življenjski situaciji nam je lažje, če nismo prepuščeni sami sebi. In ravno ta neotipljivi del – torej uteha, podpora, vzpodbuda in občutek, da nekdo verjame v nas – je tisto, kar v nas vedno znova zaneti žar živosti.
Nekaj kratkih nasvetov
- Zakaj mrežiti? Človek se je razvil tako, da odlično nadzira manjše število ljudi, kratke razdalje in relativno kratka časovna obdobja. Zato se običajno družimo z zelo majhnim številom ljudi, ti pa so bolj ali manj omejeni na našo bližino. Toda to niso nujno tudi tisti ljudje, ki jih potrebujemo za doseganje naših ciljev. Še manj pa je verjetno, da je to krog, ki nam pri tem zadošča. Čim višji so naši cilji, tem več pomoči potrebujemo, pri tem pa mora sodelovati tudi več ljudi.
- Kako pogosto mrežiti? 'Daleč od oči daleč od srca', veli pregovor. Za povezanost in verodostojnost je nujna vidljivost, pri čemer je potreba po pogostnosti zelo podobna dogajanju ob zaljubljenosti, ljubljenju in po poročnem obdobju.
- S kom mrežiti? Gotovo s tistimi, od katerih je odvisna vaša uspešnost. To so tako tisti, s katerimi dosegate rezultate (smisel tovrstne mreže je zagotavljanje koordinacije in sodelovanja med ljudmi, ki se morajo poznati in zaupati drug drugemu, da bi izpeljali delovne naloge), kot tisti, od katerih je odvisen vaš razvoj (z njimi pridobivate sposobnost ugotavljanja, kam se je treba usmeriti, in sposobnost zagotavljanja ljudi za rekrutiranje, vzpostavljanja zavezništev in simpatizerjev, diagnosticiranja političnega zemljevida in vzpostavljanja pogovora, povezovanja …). Največ težav je pri strateškem mreženju, saj gre pogosto za navezavo stikov z nekom, s komer v danem trenutku (še) nimate skupnih ciljev.
Vir: Miloš Čirič, predavatelj s področja komuniciranja, upravljanja sprememb, grajenja zaupanja, mreženja in piara.
Več v članku:
http://www.zdruzenje-manager.si/storage/4296/08-Zakaj_je_treba_hoditi_na_kavo.pdf
|
|
Strokovne vsebine 
